POSTAVLJANJE MEJA PRI OTROKU

KAKO POSTAVITI MEJE

Meje in pravila morajo biti postavljena otrokovi starosti primerno in razumno; pravila postavite skupaj z otrokom in mu razložite, zakaj so postavljena ter kako jih boste spoštovali. Enako se dogovorite tudi za posledice kršitve pravil.

 

Pravila posredujte z zahtevo, a prijazno. O upoštevanju pravil z otrokom ne razpravljajte, pravil in meja pa se držite tudi starši, saj ste zgled otroku, ki bo vaša dejanja posnemal. Prav tako ne pozabite biti pri postavljanju meja in pravil soglasni. V nasprotnem primeru znajo to otroci izkoristiti, a na dolgi rok to tako za starše kot za otroke pomeni težave. 

 

POGOJ ZA USPEH JE DOSLEDNOST

Pogoj za uspeh pri postavljanju meja je doslednost. Otrok mora vedeti, da meje in pravila jemljemo resno. Potreben je čas, da otrok začne meje razumevati in jih dosledno upoštevati, zato bodite potrpežljivi in ne obupajte. 

 

Največkrat se starši srečujejo s postavljanjem meja pri izražanju čustev. Otroci se izražanja čustev šele učijo in odrasli jim moramo pustiti, da svoja čustva prepoznajo in izražajo, potrebno pa jih je naučiti čustva tudi obvladovati. Ob izražanju čustev otroka vzemite resno, ga poslušajte in razumite njegova čustva, obenem pa postavite omejitve glede njihovega izražanja in vedenja: »Vem, da si … močno želiš … razumem, da si jezen, ker … ampak ne kričimo, ko si nekaj želimo. Tega ti žal ne morem dovoliti.«

 

Pomembno je vedeti, da meje niso prepovedi, grožnje in kazni, temveč smernice za primerno vedenje otroka. Če starši postavljate meje s kaznovanjem, se otroci ne počutijo varno izražati čustev, kar pa ne bo ustavilo slabega vedenja.

 

TRMA NA POHODU

Predvsem je postavljanje meja pomembno v obdobju trme. Navadno se trma, močno izražanje samovolje, pojavi med 2. in 3. letom starosti in zna biti najbolj naporno obdobje za starše. Obdobje trme je razvojno tipično in za otroka izjemnega pomena za zdrav razvoj, saj mu omogoči, da razvije ustrezno stopnjo samostojnosti in samokontrolo.

 

Pomembno je, da v času trme ne popuščate zaradi ljubega miru, predvsem pa se ne pustite izsiljevati, kajti otroci se lahko naučijo napade trme zavestno uporabljati za uveljavljanje svoje volje. Izpad trme lahko včasih preprečite, tako da pravočasno preusmerite pozornost otroka, ga povprašajte o čem, kar ga zanima ali mu dodelite pomembno opravilo. Če otrok doživi izpad trme pa je pomembno, da ostanete mirni in počakate, da izbruh mine, nato pa se spustite na njegovo višino, vzpostavite očesni stik in se z otrokom pogovorite, a pri meji vztrajajte.

 

S trmo pa ne moremo označiti vsakega upora otroka, ne glede na povode zanj. Pomembno je, da se zavedamo vseh okoliščin, ki do takega vedenja pripeljejo. Da izpade trme omejite najprej poskrbite za redne obroke in ritem dneva, da slaba volja ne bo posledica lakote ali utrujenosti, nato pa si za otroka vzemite dovolj časa le zanj, saj je izpad lahko posledica iskanja pozornosti ali pa je imel le slab dan v vrtcu (ni dovolj jedel, ni dovolj spal, so mu otroci vzeli igračo ali mu rekli kaj, kar mu ni bilo všeč) in potrebuje še več vaše pozornosti.

 

Odrasli si želimo, da so naši otroci vedno srečni, vendar pa tudi odrasli nismo vedno srečni, zato tega ne zahtevajte od otroka. Omogočite mu, da spozna vsa čustva, predvsem pa da se jih nauči primerno doživljati in izražati.