MOJ OTROK GRIZE – KAJ STORITI?

V starosti od 1. pa vse do 3. leta je grizenje pri malčkih pogosto. Do neke mere je za to starostno skupino otrok normalno, saj s tem spoznavajo sebe in okolico, izražajo svoja čustva, pridobivajo pozornost ali izražajo moč v skupini otrok, pomembno pa je grizenje otroka primerno omejevati in ga preusmerjati v drugačne načine izražanja.

 

KAKO RAVNATI

Otroka je pomembno spremljati in najprej prepoznati sprožilce vedenja in se jim izogibati:

 

• Pomembno je, da poskrbite za dnevni ritem, ki zadosti otrokove osnovne potrebe – lakota ali utrujenost sta lahko zelo stresna in lahko spodbudita otrokovo agresivno vedenje
• Otroka opazujte med igro. Če opazite, da postaja nejevoljen in lahko pride do konflikta, preusmerite njegovo pozornost
• V času igre – v skupini – zagotovite dovolj igrač za vse, da ugriz ne bi bil posledica prepira med dvema otrokoma zaradi igrače.
• Če je ugriz posledica stresa – privajanje na odsotnost staršev, veliko sprememb ali dogajanja doma ali v vrtcu in podobno – se potrudite, da bo dan potekal čim bolj sproščeno, z veliko igre, otroku pa lahko zagotovite tudi svoj kotiček, napolnjen z ljubimi stvarmi, kamor se bo umaknil.

 

Tudi če poskrbite za vse našteto, se lahko ugrizi pojavijo, in tedaj je pomembno, da otroku razložite neprimernost njegovega dejanja. Ker tako majhni otroci še ne morejo popolnoma razumeti, kaj jim želimo povedati, je lahko ponavljajoče opozarjanje na negativno vedenje, pogovori in discipliniranje naporno, vendar vztrajajte.

 

Ugriz se lahko zgodi zelo hitro in ni priložnosti za preventivo.  KAJ NAREDITI PO UGRIZU:

• Otroku sporočite, da je grizenje nezaželeno in nesprejemljivo. Če se je ugriz zgodil v času izbruha jeze, lahko otroka zaradi lastne varnosti in varnosti ostalih umaknete (osamite) da se pomiri ter se nato z njim pogovorite, najprej pa pozornost namenite otroku, ki je bil ugrizen. Tako boste otroku, ki je ugriznil, pokazali tudi, da agresivno vedenje ne pomeni več pozornosti.
• Ob pojavu ugriza otroka se z otrokom pogovorite. Spustite se na njegovo raven očesnega stika, da pridobite njegovo pozornost, ter mu povejte, da je grizenje nezaželeno. Razložite mu tudi posledico – bolečina otroka, ki je bil ugrizen. 
• Otroku predstavite zaželeno vedenje, ki naj nadomesti nezaželeno vedenje in mu pomagajte, da se izrazi
• Otroka nikoli ne pohvalite ali celo spodbujajte k ugrizu kot načinu varovanja ali maščevanja, če je bil ugriza deležen tudi sam – agresivno vedenje je vedno nezaželeno!

 

Pomembno je, da otroka ne le okarate, če pride do ugriza oziroma drugega agresivnega vedenja, temveč ga tudi pohvalite, ko se lepo igra z vami in z drugimi, saj se s tem nauči, da je takšno vedenje zaželeno.

 

Če vaš otrok grize, ne iščite krivcev, vendar se osredotočite na odpravljanje vzrokov za to vedenje in bodite dosledni pri njegovem preprečevanju, predvsem pa naj bo vaša reakcija kljub odločnosti mirna in neagresivna: »Ne. Ni lepo, da grizeš. To boli.« in ponudite bolj primerno vedenje: »Namesto, da ugrizneš, povej — da ti to ni všeč … da bi si rad izposodil igračko … morda lahko zamenjata igrački … in podobno.« Otroka, ki je ugriznil, lahko spodbudite tudi, da skupaj z vami po pogovoru pomaga oskrbeti otroka, ki je bil ugrizen: »Pridi, bova skupaj popihala … pobožala … dala obkladek, da ne bo več bolelo« in s tem pri otroku spodbudite empatijo do drugega otroka.

 

Če je vaš otrok v vrtcu, sodelujte z vzgojitelji oziroma vzgojiteljicami; z usklajenim in vztrajnim odzivom na nezaželeno vedenje, lahko vedenje preprečimo in otroke učimo primernega izražanja čustev.